Work Through Time: Cape Breton Stories of Land & Sea

William (Billy) G. Budge weskwijinuip 1948ek wutanji’j teluisik kualasoq etek mawi oqwatnuk unama’kik. 1955 wujjl wessua’tulis lukwaqn nujo’tmn wasoqnmaqnatkw etek Kiwkta’w-Mniku, paqtaqmitk kmtn ewilpukuik apaqtuk. Etek poqtapa’q St. Lawrence mikawe’k Unama’kik aq Ktaqamkuk, ula miniku weju’sik, metuipuk aq ewne’k. Sa’qewe’kik matlotki’k telui’tmi’tis “Poqtapa’qewey Wutqutaqne’kati” mita pukwelkl walipotl etli-wtapa’ql aq pukwelkik etli-npu’tijik na’te’l. Billy aq wikmaq eliwsulti’tijek, newtuk’wa’lukutisnik wikultijik senusaqtek etek wasoqnmaqnatkw. Amujpa weji-naqalo’tmi’tis mu wenl pilue’l wikilikl, mu wasoqnmamkewey kisna koquey piluey etek elmiktaqamik.

Bill Budge aq wkweji'jl kikjuk epjik pilikan wiknow St. Paul Island.
William G. Budge.

Tujiw wejiejek Ta’puewey wskitqamuey matntimk siwkewiku’s 1946ek, nujj me’siwe’jitoq ne’kaw elukwemk mita mu tami eyknuksip. Pesqunatek te’sipunqekl, nujj mimatu’-lukwet , na’sik mu siawa’sik lukwaqn mu pun-kwilmuksip. Nujjaq mikwite’tkek atel wejiejek matntimk elukwesnl wklamuksisl walipotji’j-iktuk ekwitamejek. Mu pukwelta’tikisnik. Awije’jkis suliewey ekwitamemk api’s wjit wen pasik nuji-aqoqnmuet ekwitamemk. Mu elmi-aji-wla’sinuk elmipunqek, kisita’sis amujpa na’tukoqoey sa’se’wasik.

Nujj mil-kwitames nanipunqekl. Ekwitamaluj peju’k mawi wli-pekwatekemk. Teli-pkijiaq siwkw mi’soqo nipialasutmamk, ta’n tujiw tetuji tke’k aq awsamelk mkumi alto’kek, Amujpa pun-kwitamemk aq na’taqma’tumkl walipotl pejue’kemk elp jijuaqa metua’sik. Kaqi’sk mu eymuk wejuowk wen ta’n pkwateluataq peju’k. Peju’k ta’n nujj ne’pa’jik amujpa knekk pemtajika’simk aji-ntui’skemkik. Kesatmek tela’tekemk. Nujj telta’sis mu keknue’nuk tel-lukwemk. Aq elp nesana’q ekwitamemk, wisqi-mtu’naq aq nkij sespete’lmatl nujjl ta’n tujiw paqasa’silij. Metue’k ekwitamemk wjit ta’nik tel-lukutijik. Klapis nujj kisita’sis mu eyknuk pkwateken ekwitamemk, na pun-kwitames.

Siwkw, 1955ek etl-lukwes Kualasoq etek Royal Canadian Legion nuji-pi’tipet, nemitoqsip wi’katikn ewikasik kwilut na’tuen nujo’tmn wasoqnmaqnatkw. Teluek menueke’titl sma’knisl. Na ankmayiw wetnu’kwatk msnmn na lukwaqn. Je mu newte’jit tepknuset pemiek, ekinua’tut mesnk lukwaqn. Welikwetutk telimatl witapl, “E’e, Jim aji- nujo’tm wasoqnmaqnatkw etek senusaqtek Kiwkta’w-Mniku.”

Mugikuk wejaptmumk mniku St. Paulek.
William G. Budge.

Kiwkta’w- Mniku na tapu’kl tetpittsaqikkl maylil telki’k toqo etek newtiska’ql jel ne’siskl maylil wjipenuk Meni’kejk aq maw knekk oqwatnuk Mi’kma’kik. Wa’qij ne’siskl maylil tel-pittaq aq na’tamiaw newte’jk mayl teliske’k. Etek Kaqowewey jijikwetek, kta’nukewey ta’n etek mikawe’k Unama’kik aq Ktaqamkuk. Metuipuk ula mnikuk. Kesikawitk samqwan tela’luekl awsampa’q. Kesik samqwan keptik wjipenuke’l na’tamiaw tapuiskekl enkatiknn tel-pase’k. Mita weju’sik maqatkwik pkesiknn mkumi’l mento’kutikl, aq poqtito’kutikl. Klapis wajuaq apaqt alto’kek mkumi. Tlia’j na meski’k anqunkik mkumi mu na nkutey aq jikmualuk ta’n weji-mnto’kutikl mkumiey oqwatnuk. Tku’k aq wju’sn ela’tu’tij alto’kek mkumi apaqtuk. Na’tamiaw a’qatiaq Punamujuiku’s, petto’kek mkumi Kiwkta’w- Mnikuk. Wetewayjiaq kun’tewe’l mtasoql telta’q nkutey puljayn pemta’q. Elmiaq tekipuk, Etquljuiku’sitew ke’sk mna’q kaqi-pmto’kenuk mkumi.

Newte metu ne'sutekl wasoqno'ko'mi St. Paul malikuk.
William G. Budge.

Stoqnji’jk nikutijik nipuktuk aq msiku etlikwek qasqe’k. L’nikmu’jk nikutijik nipuktuk, na’sik mu meskilulti’k. Ke’kwe’k mtasoq-iktuk etlikwek koqoey na mu tepnkwi’tikik tku’k. Nasik, Kiwkta’w-Mniku mu etenuk ta’n matlotk likasultitaq aq tku’k kesikawi-ika’jik mtasoq-iktuk aq temikl walapskekl. Etek kun’tewa’qamikl pemamkiaql na’sik mu eyknuk tami atuomkey. Mu etenuk weljajiktek epatua’timk ta’n walipotl tl-klpisuna’ten eskmatmumk panikiskiaq. Etekl tapu’kl kisna ne’siskl walne’kl ta’n me’ kijka likasuti etek na’sik mu kisa’tekenukl oqwatnuk wejpek ika’q. Kesik melkiknaq wju’sn teli-pkijiaq na’tami ne’siskl na’kwekl kisna newte’jk Ekntie’wimk.

Ke’sk mna’q 1832ek, mu wen wikikip Kiwkta’w-Mnikuk. Mu eymuk wen aq mu etenukl likasuti’l wjit wenik ketku’kwek walipotmuew. Mu tami ewikasinuk te’sunejik wenik – kwetapa’tijik, keljultijik kisna aptaqna’tijik mnikuk.

Nutqe'k Bill Budge apiktanteket.
William G. Budge.

1838ek, Inklinkewey kaplno’l elkimaskl Samuel Cunardal (kisitoqip Cunard Steamship Lines) Kiwkta’w – Mnikuk aji-kwilmlin weltek ta’n qama’ten wasoqnmaqnatkw, pej-wije’wsipnl John Campbellal. John Campbell ki’s wikis Mi’kma’ki, nekm aq wikmaq wejiwsultisnik kajjimenewa’kik. Ula ji’nmuk kisita’sisnik tapu’kl wasoqnmatkwl l’tasiktn mnikuk, newte’jk oqwatnuke’l aq ktik pekte’sik. Elmipunqekek John Campbell kaqama’lu’s kaplno’lewin Kiwkta’w-Mnikuk, nujo’tmn eltasikl wasoqnmatkwl aq panta’tasikl tapu’kl etl-westawiemkewe’l. Piamiw newtipunqek mi’soqo kaqi-kisitasikl. Ke’sk mna’q Nipialasutmamk, 1840ek kitk wasoqnmaqnatkwl panta’tumkisnl.

Oqwatnukewey wasoqnmaqnatkw mu etenuk mnikuk, etek tepkiste’k mniku’ji’j asoqma’timk psitnu’j telui’tmumk “tittle”.

Mnikuey wasoqmaqno'ko'm.
William G. Budge.

Tlia’j na pasik ne’siskl mayl teli-amasqaltikl wasoqnmaqnatkwl, ta’nik nujo’tmi’tijl awisiw mittukwaltijik. Awsami metuatqek aq winqamikek tujiw kesik pasali’kiaq aq mkumi’knik ela’timk. Nipk, ta’n tujiw welikiskik, elji’mejik naji-mittukwaltijik. Istue’kip telo’ltimk pekte’sik etek wasoqnmaqnatkw jel ta’n etek oqwatnuk. Mu wasoqa’tekemkewey etenukip aq mu etenuk mulinji’j wasoqenikek pma’tn. Aq mu nujj mesnaqik lukewinu’k apoqmakun mita mu etenuk piksa’taqn kisna pipua’sumkwek ta’n nuta’s me’ lukewinu’k maliaptmnew. Tlia’ na newtuktmumk, metue’kip na maliaptmumk wasoqnmaqnatkw. Aq me’ aji-mtue’k anko’tmumk newtitpa’q. Na’sik mawi-mtua’luksiekip kisi-nqalo’tmnen newtuka’lukutiek mnikuk.

Wasoqnmaqn tley mnikuk.
William G. Budge.

Wasoqa’tumk wasoqnmaqnatkw metue’kip. Tmk, amujpa so’qa’tumumk mimey l’kusuaqney-iktuk tujiw pitkmatmumk malike’w-iktuk. Piluey malike’w wajua’lut wju’sn. Tepapaqiknn so’qapilmumkl, wasoqnmaqe’l sa’se’wa’tumkl, mulinji’jl waqama’tumkl aq msit wasiantejk wasoqa’tasikl. Na’tamiaw ne’wt ajiet teli-pkija’tekemk wasoqa’tekemk. Tujiw amujpa kelaptmumk newtitpa’q kwlaman ma’ nqasuenuk. Jikeyaqip nujj ta’n tel-lukwet. Klapis, elatija’toq majis wasoqa’toq wasoqmaqney, welatek ti. Tujiw elma’tiek, nujj amskwesewey ewi’kik wi’katikn-iktuk, “Wikumkewiku’s 12, 1955, wasoqa’tekemk 1820 DST, welikiskik.”

Ula aknutmamkewe’l mawi amskwes ewi’kasiksipnl Billy Budge Wtui’katiknk, Memoirs of a Light Keeper’s Son: Life on St. Paul Island, tewa’tu’tis Pottersfield Press 2003ek.

 

© 2003 William G. Budge.

Download a PDF version of this story. [file size = 404 KB]