Work Through Time: Cape Breton Stories of Land & Sea

Cheticamp etek pi’tawk Unama’kik. Na’tamiaw 3500 te’sijik wikultijik-suel msit wenujk. Ki’s i’pejita’sni’k qame’kewaqi’k ekwitamtite’wki’k ke’sk mna’q Jacques Cartier we’jitukek Kanata. Ula ekwitamtite’wki’k i’ na’taqamita’sni’k kwesawe’k, naji kispasanew peju’k. Na’sik mu etenukip wjikana’qamitk mi’soqo pemia’q newtiska’q jel ukmuljin kaskimtlnaqnipunqekl. Aq elp kwesawe’k Cheticamp malsanaq wejietaq Jersey Island teluisitaq Charles Robin ika’toqsipnek etl-kwitamemk 1767ek. Na poqji-wsultisnik wenik aji-wikultijik.

E'pit kekina'muej telilisknualujnaqsunk wta'tujk.
Les Trois Pignons Cultural Centre.

Cheticamp nkutey msit tami, tekikipnl msaqtaqtl kesik na e’pijik elia’tisnik naqsunk kwlaman ma’ kewtaqsikulti’k aq wlipunsultitaq. Wenjui’skwaq ki’s sa’q elia’tisnik naqsunk Acadiae’katik, etuk weja’tu’tijek France ta’n teliuj naqsunk, na’sik mu tami ewikasinuk ula ketloqo tlian. Mawi-sa’qewe’k naqsunk me’ kiskuk mekite’tasijik etliapnik Cheticamp wejitasijik de faisures, elisknuasijik naqsunk, eltaqta’sijik naqsunk, wasuekwikasijik naqsunk aq naqsunk wejitasijik breillons.

Ta’n weji-pqojitasijik aq ewekasimkl nastapoqata’sikl naqsunn Cheticamp

Ke’sk mna’q wasoqa’tekewuksi’tikek 1937ek Cheticamp, puksuke’nma’tisnik wenik. Tekikl msaqtaqtl kesik. Kesi we’tuo’tmuk tetuji tkikl ejiklpukua’timk psaqte’j. Me’ mna’q netu’skasikip naqsun kaqi-anquna’q msaqtaqt, na’sik pukwelkl wenjikuo’ml eleka’tasisnik breillon kisna elisknuasijik naqsunk msaqsaqtuk te’s a’sey. Na tel wekasimkisnik.

Tepow Peggy’s Cove.
Les Trois Pignons Cultural Centre.

Wasuekwikasitki’k kisna breillone’ki’k naqsunki’k aq welkne’kek nastapoqata’sijik naqsunk kesi-wlpultisnik. Maw welpultijik naqsunk pasik ne’alujik wjit keknue’k koqoey teliaq nkutey pa’tlia’s peji-mittukwej kisna wi’kipaltimkl. Na teliusnik Breillone’k naqsunk: sa’qewey tapsun ta’n mu waieknapiey tewismumk eltumkl jijukwe’jkl pkesiknn. Tujiw ula breillonsl nastapoqata’sikl mun’tiawekn-iktuk. Ula breillonse’k naqsunk ewikasikl walipotl, waisisk, jipji’jk aq kmu’jk.

Wel-kne’kek pekisitasiksip ta’n tel-weketumk waieknapi nastapoqata’sijik naqsunk eliuj. Mawi-amskwesewe’k waieknapie’k naqsunk Cheticamp kisiasni’k Marie (Forest) Fiset, malpale’wit Napoleon Fiset wte’pitemaq. Newte’ teliujik waiekapie’k naqsunk aq breillone’k naqsunk, na’sik me’ aji-wlpijik aq aji-wlitasijik waieknapie’k. Ula naqsunk kisi-milamkwa’lujik aq mil-wikasijik. Kesi wlpultijik ula naqsunk mita welitpamuksijik aq wel-wikasultijik aq elp tetapui-nastapoqata’sik waieknapi.

Ne'sijik e'pitjik pemia'titl naqsun wta'tujk.
Les Trois Pignons Cultural Centre.

Cheticamp e’pijik kisia’tijik naqsunk wjit kna’taqn aq elp ewe’wasin. Kiskuk eliujik msit tami nastapoqata’sijik naqsunk ta’n eleka’lujik msaqtaqtuk na’sik Cheticamp etlitasijik kesiktanujik wjit kna’taqney.

Eykik wel-nenujik ula lukowinu’k mita nata’lukutijik kisna wetnenujik wjit tetuji wel-wikasijik naqsunk kisia’tijik kisna wetnenut ta’n teliaqsip na’tukoqoey.

Mrs. Annie Chiasson (1902-1972)

Ta'tujkewi'sqa newijik kisia'tisin meskilnitl naqsun.
Les Trois Pignons Cultural Centre.

Annie Chaisson kisituasnik Lillian Burkeal meskilkik naqsunk. Jel pipanimus lian maw-meskilkl naqsun etlitasitl Cheticamp. Telua’tijik na naqsun napui’kn wjit ta’n kaqapijink Louvre, Paris. Lillian Burke teli-pkija’lsip ne’sijik tepknusetk ewi’kik amaltaqwikasik. Eliut naqsun wesua’toqsip 200 n’katikn teliksuk waieknapi ta’n Annie amujpa essawiatkis. Tmk elukwatkisnl mekwe’k, wataptek aq musikiskewamu’k tujiw app 120 te’sikl piluamu’kl ta’n tel-nuta’ql wjit amaltaqwikasik. Mita mu samqwan piskutqa’tasinuk wikuaq amujpa elketnkis sipuk waieknapi, essawiaqn, sewkewey, wowk aq psaqte’j aq na’tel etli-essawiatk waieknapi.

Naqsun 18 x 36 leppiye telki’kis. Nasmisko’taqn ta’n qapija’ten amaltaqwikasik wjit telkilk naqsun awsamkilkis wltesin wenji’kuo’mk. Na ika’tumkis lakkla’ns-iktuk. Miss Burke ika’lasnl Marie Aucoinal nutjeywan epijik elia’titl naqsun. Pesqunatek te’sijik e’pijik, asukom tepknusetk teli-pkijia’titl, ula wtuisunmual etekl: Annie Chiasson, Emma Hache, Elizabeth Hache, Esther Boudreau, Edna Boudreau, Luce Yvonne Aucoin, Philomena Bourgeois, Luce Bourgeois aq Marie Aucoin.

Te’sikiskik elukutijik e’pijik, ukmuljin ajiet mi’soqo miawla’kwek tujiw ne’wt ajiet mi’soqo na’n ajiet tujiw app asukom ajiet mi’soqo pesqunatek ajiet. Pasik kijka’ pun-lukutijik eksitpu’k aq kisi-miawla’kwek atlasma’taqatinew aq malqutmnew pejimima’tit pipnaqn aq tipu’lewey. Na te’sijik wenik maw-lukutijik klapis wel-nenatultijik aq ki’kajeyatultijik aq weskewo’ltijik. Teli-nqase’k poqji-lukuti’tij eksitpu’k na alasutmewintu’tijik.

Tetuji msikilk naqsun, nasmisko’taqn-iktuk etekisnl nankl tetpoqpilaqn ta’n tetpito’luj naqsun kaqi-kisa’tasij. Tetpoqpilaqn pemi-atki’kl aq klapis metue’k kiwto’qwa’tumk. Na tetuji msikilk naqsun kispnuluet na’sik Cheticamp wenik welte’lsultipnik kisia’titl tetuji wlitasilitl aq welpilitl naqsun. Ula naqsun nike’ epit na’tamiaw Virginia, Pastunkewa’kik. Kwilwasultimkip, na’sik mu we’jitummit ta’n epit kisna ta’n wen nike’ alsumatl.

Mrs. Catherine (a Jos a Jon) Poirier (1901-1994)

Catherine Poirier.
Les Trois Pignons Cultural Centre.

Catherine Poirier-tel-nenus Catherine Mose, John Cormier wtusa, tleyawisnaq St. Josephewey Alasutuo’kuo’mey – ne’kaw nastapoqata’snik naqsunk, weji-kinu’tmasisnik breillone’k naqsunk nutqwe’kek. Catherine Poirier weji-nenut nastapoqa’site’wk mita wel-wikasijik naqsunk kisiasnik. Catherine kisite’tkisnl tel-wikasikl naso’toql naqsunk kisiasnik mu we’kwi-eplewtenukl na’sik kesiwikwasamu’kl.

Mita natawita’sit aq nata’-lukwet, weji-nenus wtlukwaqn. 1940ek weji-napukwatk napui’kaqn nastek wi’katiknji’j-iktuk kisiasnaq 12 x 12 leppiye telkilkaq naqsunaq. Wasuekl ewikasikl aq stoqnamu’kl eltaqita’ql toqo maqtewe’k msit tami tujiw stoqnamu’k jajikiwe’l.

Na tujiw mawi amskwesewe’k mittukutitewe’k oqwa’lusnik Cheticamp jel ekinua’lsultisnik wejkwita’jik. E’pijik wutank kaqapijo’la’tisnik naqsunk aq ekna’taqne’l etl-mawita’mkewey wjit wenik peji-mittukutijik aq wsupu’taqn ika’tasiksip wjit ta’n wen kisaptmuj maw-wltek wtlukwaqn, Mittukutite’wk ika’lusnik mknanew kespu’tuelitl na mekena’tisnl Catherineal wjit naqsunmk. Wejkwa’taqnik, kaqi’sk napukwalasnaq na naqsunaq. Pemi-ajawtik te’s apankituj. Tujiw 1979ek, Catherine el’toqsipnl apje’jkl kna’taqne’l ewikasikl alasutuo’kuo’m, kaqamik kepmite’taqney wjit newtiskeksijik jel ne’w ji’nmuk kispukua’tu’tip wutan, walipotl, ekwitamtite’wk kisna jipji’jk.

81 tewije’kek elies Muliank aji-ankaptiksip ne’a’tasik wtlukwaqn McCordey etli-anko’tasik sa’qewey koqoey. Teli-wlta’sualus staqa eleke’wi’skw. Pipukwaqney aq television wejita’snik wenik jiksitua’tijl. Catherine wesku’tkis teliuj naqsunk aq kna’taqne’l, a’tukewasnik aq ketapekiewasnik.

Mrs. Elizabeth Lefort-Hantsford (1914-2005)

Élizabeth LeFort.
Les Trois Pignons Cultural Centre.

Elizabeth Lefort nutqwe’kek ekina’masipnl wkwijl ta’n tel-nastapoqaluj naqsunk. 1940ek wkwe’ji’jl elulsipnl lian kna’taqnl wjit witapl. Na tujiw, me’ mna’q Elizabeth poqjituksipnl nekm kisite’tkl amaltaqwikasimkl, welitpatikis napuikaqn nastek wi’katiknji’j-iktuk pejiapu’p Nipialsutmamkek. Eltoqsip amaltaqwikasik seyekn telki’k 25 mtijin x 30 mtijin aq tapuiska’q jel ukmuljin te’sikl ewe’kisnl tupkwanamu’kl essawiaqnn essawiatk waieknapiey.

Kna’taqney tetuji wlitasik na ta’n wen kisiatl wet nenu’t msit tami wsitqamu’k. Elizabeth essawiatkis waieknapiey, telamukwa’toq ta’n tel nuta’j wjit kna’taqneyml. Kisitoql keknuamu’kl menuekej. Amaltaqwi’kiksipnl nekm seyeknml, metue’k tel-lukwemk mita amujpa menaqaj eltoql napuikaqnn. Ta’n tujiw kisitoq napuikaqn aq kaqi-amaltaqwi’kik seyekn-iktuk aq kisi-essawiatk waieknapi, telo’tk ki’s suel kaqitoq kna’taqney.

Naqsuniktuk etek P. M. Pierre Trudeau elat.
Les Trois Pignons Cultural Centre.

Naqamasite’k nastapoqalan naqsun. Tetuji ntawa’qa’teket, Elizabeth kisi nastapoqatkl 55 piptoqopska’tasikl te’s asukom tesiska’q sqna’qu’j ajiet, 3300 ne’wt meskilte’w sqana’qu’j ajiet, 26,400 newtikiskik, aq 158,400 newte’jk Ekntie’wimk pemiaq. 1959ek iknmuas Eleke’wi’skwal, Elizabeth II, wsiskw kisituap kna’taqney-iktuk telimasnl newtiskekl jel ne’wt na’kwekl teli-pkijitoqsip, na Eleke’wiskw telues “newtiska’q jel ne’wt na’kwekl te’sik lukwaqn na’sik teli-pkijawsimk kjijitaqn ewekasik.”

Elizabeth Lefort iknmus Kanataewey mkite’taqney Penatmuiku’s 29, 1987ek wjit wtlukwaqn ekinua’teket ta’n telo’ltisni’k wenujki’k aq wjit ta’n teli-apoqntik nastaqapo’tasimk tli-ankaptasiktn nkutey natawa’qa’tekemkewey, knekk pekisito’q nastaqapo’tasimk aq teli siawa’tumk ta’n telo’ltisni’k wenujki’k.

Ula na pkesikn aknutmaqn mawi amskwes ewikasiksipl wi’katikn The story of the Hooked Rugs of Cheticamp and their Artisans, tewa’tu’tis Breton Books 2006ek. Nujo’tkis ewi’kmumk Pa’tlia’s Anselme Chiasson. Panuijkatkis Annie Rose Deveau aq kewaskiwi’kiksip Marcel LeBlanc.

© 2006 La Société Saint-Pierre

Download a PDF version of this story. [file size = 412 KB]